Ob dnevu žena, prazniku ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, smo letos organizirale že tretjo okroglo mizo, tokrat z naslovom Nad steklenim stropom. Z namenom, da bi z nami delile svoje izkušnje in predvsem z vsebinsko debato spodbudile kritično razmišljanje mlajše generacije, smo nanjo povabile ženske, ki zasedajo vodilne položaje v slovenskem poslovnem prostoru. Z nami so bile:

•  Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma,
• Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d.d. in članica nadzornega sveta SDH,
• Vlasta Nussdorfer, pravnica in nekdanja Varuhinja človekovih pravic ter
• Nataša Briški, novinarka, soustanoviteljica in urednica Metine liste.

Okrogla miza se je pričela z interaktivnim nagovorom dekanje Ekonomske fakultete dr. Metke Tekavčič, nato pa je besedo prevzela moderatorka dogodka in ustanovna članica našega društva Patricija Jukić.

Pogovor smo odprle z vprašanjem o obstoju steklenega stropa na kariernih poteh gostij okrogle mize. Uršula Cetinski meni, da so razlike med spoloma pogosto vidne. Poleg spola naj bi na uspeh posameznika po njenem mnenju vplivalo tudi politično prepričanje, družina iz katere izvira in družbeni položaj. Sama pravi, da prihaja iz generacije žensk, ki je svoja najstniška leta preživela v punk-u, kjer je veljala enakopravnost med ženskami in moškimi, kar je v mladosti pomembno zaznamovalo njena prepričanja. Vseeno je kmalu spoznala, da poslovno okolje temu ni podobno. Kot naslednica dolgoletnega direktorja Cankarjevega doma se je srečala z mnogimi očitki in šele po prevzemu položaja opazila, da je v naši družbi še vedno veliko predsodkov, iz česar izpeljuje,  da za višje delovno mesto kot se poteguješ, večja je konkurenca in bolj surova je borba.

Karmen Dietner se je strinjala z gospo Cetinski in dodala, da je v naši družbi še vedno zelo pomembno od kod prihajaš, vendar to ne bi smelo ustaviti nikogar. Pri odgovoru je izhajala iz lastnih izkušenj; čeprav ne prihaja iz velikega mesta, je vedno verjela vase in v svoje ambicije. Za osvojitev višjih položajev meni, da je izjemno pomembna samoiniciativnost in ekipa, s katero delaš.

Medtem Vlasta Nussdorfer zagovarja pogum in inovativnost. Povedala nam je, da je sama v svoji karieri vedno prevzemala tiste funkcije, ki jih moški niso želeli, ter nas opozorila, da ji je bilo včasih napredovanje zaradi dobrih rezultatov pri delu celo onemogočeno, saj so ji sodelavci rekli, da je tako pomemben člen, da bi se brez nje težko znašli, medtem ko so nekateri moški kolegi prej prišli do napredovanja, pa čeprav ob manjšem trudu.

Nataša Briški se je spomnila svojih časov vodenja športnega dela večerne televizijske informativne oddaje. Povedala nam je, da zbadljivi komentarji, ki so dvomili v njeno kredibilnost podajanja športnih novic samo zaradi njenega spola, nikoli niso oropali njene vere v delo, ki ga je opravljala. Velik pomen daje delu, v katero posameznik vloži vso svojo energijo. Omenila je tudi zanimivo raziskavo Metine liste, ki kaže, da kot strokovnjaki v kar 75 % primerov v medijih nastopijo moški. Dodaja, da naj bi bilo za to razlogov več; med drugim ženske menda večkrat odklonijo sodelovanje in morajo biti v svoje znanje z določenega področja vsaj 90 % prepričane, da so pripravljene podati svoje mnenje, medtem ko so moški dovolj samozavestni za nastop že, če področje obvladajo vsaj v 60 %. Obenem navaja tudi, da naj bi moškim bolj odgovarjalo okolje, kjer morajo nekaj povedati na hitro, medtem ko imajo ženske raje bolj umirjene debate in pogovore, zaradi česar so manj naklonjene televizijskemu formatu podajanja mnenj pa tudi manj atraktivne za napetega dogajanja željne gledalce.

Na vprašanje o razliki med ženskim in moškim stilom vodenja so bile gostje mešanih mnenj. Karmen Dietner je pojasnila, da po njenih izkušnjah največkrat za razliko poskrbi ego. Ženske naj bi se lažje prilagajale, večkrat priznale svoje napake in bile bolj empatične. Vlasta Nussdorfer medtem meni, da mora biti uspešen vodja predvsem dober psiholog ter dodaja, da po njenem mnenju tipičnih ženskih in moških lastnosti ni, je pa bolj naklonjena mešanim kolektivom.

Temo o steklenem stropu smo želele osvetliti še z druge strani in gostje povprašale, ali so mnenja, da tudi ženske diskriminiramo moške – še zlasti v pretežno ženskem okolju. Nataša Briški pravi, da se pogosteje srečuje z ravno obratnimi primeri. Kot del zahtevne ekspedicije na Severni pol, ki jo je sestavljalo 11 žensk, je vedno znova naletela na stereotipno obarvano vprašanje »Ali ste se kaj skregale?« ter bila po uspešnem zaključku odprave deležna komentarjev, ki so deloma poskušali razvrednotiti njihov dosežek, na primer, da so imele srečo z vremenom. Vlasta Nussdorfer je dodala, da je tekom svoje kariere ugotovila, da moški potrebujejo drugačen pristop. Po njenih izkušnjah naj bi jih bilo moč prepričati, da opravijo določeno delo, predvsem s pohvalo. Tekom pogovora smo prišli do zaključka, da smo v Sloveniji še vedno bolj naklonjeni ženskam na vodilnih položajih v primerjavi z ZDA in je Evropa veliko bolj spodbudno okolje za ženske. Vlasta Nussdorfer je zagovornica sprememb tudi v delitvi domačih opravil in meni, da morata moški in ženska, v primeru da sta oba zaposlena, tudi enakovredno pomagati pri gospodinjskih opravilih.

Za konec smo naše gostje povprašali po nasvetu za izogib steklenemu stropu. Uršula Cetinski pravi, da je potrebno samozavestno stopati v svet, čeprav javna beseda žensk pogosto velja manj. Na podlagi izkušenj se sama ne strinja, da je idealen tim mešani in zagovarja, da je vse odvisno od lastnosti posameznikov, ki delujejo v skupini, ne glede na spol. Meni, da so najboljši v svojem poklicu tisti, ki niso sledili samo določenemu nazivu, ampak so jemali življenje kot matematiko: sprva se dobro naučiš osnov, nato pa si v želji po večjih izzivih najdeš vedno bolj zahtevne naloge. Kljub pritiskom družbe priporoča, da ostanemo zvesti sami sebi. Pravi, da to pomembno vpliva na našo samozavest, dostojanstvo in tudi delo, ki ga opravljamo. Karmen Dietner je dodala, da kljub temu, da je izobrazba osnovna in nujna formalnost, ne gre pozabiti na medčloveške odnose, poštenost in zadovoljstvo v osebnem življenju. Vlasta Nussdorfer je zaključila s citatom »cilj je pot« in pojasnila, da v primeru, da si prizadevamo samo za cilj, bomo vedno nesrečni, če pa uživamo na tej poti in v delu, ki ga opravljamo, se ogibamo slabih energij. Dodala je, da je potrebno razmišljati o drobnih trenutkih sreče in tudi uživati v njih. Zaključni nasvet Nataše Briški pa je bil, da v vsem, kar delamo, težimo k popolnost in se ne oziramo na destruktivne komentarje drugih. Poudarila je, da je skok iz cone udobja nujen, saj šele takrat odkrijemo, da se veliko stvari da. Prav tako nam je položila na srce, naj nas strah ne ustavi, ter pristavila, da so napake del rasti. Pozvala nas je še, naj bomo aktivni državljani in državljanke ter se udeležimo prihajajočih volitev. Vse gostje so nas obenem spodbudile tudi k izpolnjevanju misije in poslanstva našega društva ter nas opomnile, da so trdo delo, vztrajnost in nenehno učenje ter povezovanje ključni za uspeh v poslovnem svetu.

Okroglo mizo smo zaključile s prijetnim klepetom ob pogostitvi, ki so jo omogočili Vivo Catering, Pokica, Barcaffe, Cockta in Cedevita. Vsak udeleženec okrogle mize je prejel tudi praktična darila, za katera se zahvaljujemo podjetju A Tax International, časopisu Delo in Svet kapitala, agenciji M Servis, podjetju Ilirija in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za čudovit aranžma v dvorani pa se zahvaljujemo podjetju Floral Image.